Snežnik, sept. 2008
Letošnji 24. avgust se je kar iz dveh razlogov zapisal z zlatimi črkami v zgodovino premske cerkve in župnije. Prvi je bila ponovitev zlate maše našega nekdanjega dolgoletnega župnika Janeza Premrla, drugi pa zaključek obsežnih in zahtevnih obnovitvenih del pri naši cerkvi. Ta je ravno do praznika svoje zavetnice sv. Helene, katere god (shod) smo tisto nedeljo slovesno obhajali, dobila novo streho ter obnovljeno in na novo prebarvano fasado. Pogleda, ki se je nudil nanjo tistega prazničnega nedeljskega jutra, je bilo v njeni 140 letni zgodovini (cerkev bila tedaj sezidana) deležno zelo malo župnikov, ker so se vsi po vrsti otepali z velikimi težavami pri njenem vzdrževanju. Najhujše čase je cerkev doživela ob zadnjem prekrivanju pred dobrimi štiridesetimi leti, ko je bilo zaradi dolgotrajnega zamakanja v notranjost močno poškodovanih večina poslikav Toneta Kralja. Od teh so sedaj nekatere restavrirane in tako rešene nadaljnjega propadanja. Ob tistem nesrečnem prekrivanju je cerkev utrpela tudi nekaj arhitektonskih ran na svoji zunanjosti, saj sta ji bila spremenjena oblika in naklon strehe ter odstranjene nekatere okrasne zidne obrobe.
Takrat je spomeniško varstvo očitno spalo ali pa imelo drugačna merila kot danes, ko za vsak neznaten poseg zahteva kup soglasij ter elaboratov in dokler ni zadoščeno vsem njihovim zahtevam, ni možno začeti z deli. Ta so, kar se tiče zunanjščine, vsaj upamo, za našo generacijo, bila res zadnja! Znotraj pa, bogsigavedi, kdaj bo priromal sveti Metod iz ateljeja nazaj na svoje staro mesto na steni, kakor tudi ali se bodo dela nadaljevala na nasprotni strani cerkvene ladje pri Marijinem oznanjenju. Obljube, oziroma želje zanesenjakov so eno, finančno kritje astronomsko visokih stroškov restavriranja pa drugo. Znano je, da je neprimerno dražje, kot če bi vse poslikali na novo…Človek lahko samo občuduje zagnanost prednikov, ki so tako rekoč z golimi rokami postavili pokonci tako ogromno stavbo. O tem njihovem podvigu priča kronika zidave cerkve, ki jo je v digitalno obliko spravil ravno naš zlatomašnik Janez in jo tako naredil dostopno širši javnosti. V njej med drugim piše (odlomki):
Novo cerkev s. Helene na Premu smo začeli zidati 6. dan septembra 1866. Žalostne okoliščine niso dopustile, da bi se bilo delo pomladi že začeti moglo. Veselo priterkovanje zvonov je naznanilo, da padla je perva skala v fundament. Fundament, okoli 4 čevlje globok,- povsod do rastoče skale skopan,-bil je zapolnjen v 14 dneh,-potreboval je-65 zidarjev in 46 manualov.
Kvaterno nedeljo-23 sept.-bil je odločen dan za blagoslovljenje glavnega kamna, kterega je postavil p.n. gospod dekan iz Loke,-moj nepozabljivi prijatel-Franc Kramar-sorojak iz Dolenje vasi pri Ribnici, med obilno asistencijo.
V glavni kamen smo vzidali - vpričo neštevilnega ljudstva v trdo zaperti stekleni posodi-sedanjih trojih poglavitnih časnikov slovenskih :«Danice, Novice in Slovenca«-vsacega zadnji list, in ljubljanski šematizem. Do 4. oktobra so zidarji še delali - potem ko je bil cerkven zid okoli in okoli polovng seženj visok,-se je potrebno zdelo-za to leto odnehati. Stara cerkev je še čez zimo stala-notri v (nastavljeni) novi..Velikonočne praznike 1867 smo še praznovali v stari cerkvi. Velikonočni ponedeljek-22.aprila-je bilo pri slovesni božji službi-zahvalnica »Te Deum«-s primerno pridigo za slovo. Drug dan dan (23. aprila) smo po sveti maši prenesli ss. Zakramente v grajščinsko kapelo,-ter cerkev obropano vsega-poderati začeli.- Pri podiranju smo našli v lončeni posodi 520 srebrnih denarčkov z napisom Mainhard Comes Tirol. (Mainhard je umrl l. 1295). Druziga starinskega spominka nismo nič našli, dasiravno smo do dna iz fundamentov kamnje pobrali…
Kdor pa od sedanjih prečudnih časov in o zgodovini premske cerkve še kaj več zvediti želi: naj se pri podpisanih (tehmal - ko boste cerkev zopet poderali-in novo zidali…že v večnosti) oglasi, ki so bili z neštevilno množico vred pričujoči pri slovesni stavbi glavnega kamna : Anton Grašic, dekan iz Ternova, France Kramar, dekan iz Stare Loke, Matevž Frelih, farman premski, Janez Bilc, zgodnik Ternovski, Jak. Jevšek, učitelj premski, Jože Žnidaršič, župan, Jul. Murgelj k.k. Aktnar.. Na Premu 23. septembra 1866.- pod papežem Pijem IX. in vikšim pastirjem-knezoškofom ljubljanskem Jernejem Vidmarjem.
Ni kaj dodati, tudi ne kaj kopati ob morebitnem podiranju, ker poleg žuljev graditeljev ni v temeljih vzidanega nič takega, kar bi privlačilo sodobne iskalce starin.
Na sliki dolgoletni premski župnik Janez Premrl
v družbi Bistriških Škuork,
ki so prišle našemu jubilantu po cerkveni slovesnosti zapet pod lipo
pred premsko cerkvijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar